Vzdrževanje električnega avtomobila stane manj kot vzdrževanje pri običajnem avtomobilu z notranjim izgorevanjem. Elektromotorji imajo veliko manj gibljivih delov, ki so podvrženi obrabi (kot je npr. sklopka) in nimajo potrošnih tekočin v primerjavi z običajnimi vozili. Posledično so cenejši in jih je lažje vzdrževati. Zmanjšana je tudi obraba zavornih ploščic, zahvaljujoč uporabi sistemov za obnovo energije med zaviranjem. Življenjska doba akumulatorja je primerljiva z življenjskim časom avtomobila in zato ponavadi ni predmet vzdrževanja. Pričakuje se, da bodo v prihodnosti tudi akumulatorji postali cenejši in dostopnejši v primeru menjave.

Pri izbiranju električnega vozila so pomembni vsaj 4 novi faktorji:
<ul>
<li><strong>Zmogljivost baterije:</strong> navedena je v enoti kWh in služi enako kot prostornina rezervoarja avtomobila z običajnim motorjem. Več kWh več dosega z enim polnjenjem</li>
<li><strong>Doseg:</strong> odvisen je od zmogljivosti baterije, pri modelih, ki se prodajajo pri nas, pa se giblje od 100 km za Renault Twizy do 632 km pri Teslovem modelu S. Doseg  je odvisen tudi od različnih dejavnikov, vključno z: osebnim slogom vožnje, pogoji na cesti, zunanja temperatura, raznih porabnikov kot so ogrevanje / klimatizacija itd.</li>
<li><strong>Največja moč vgrajenega polnilnika akumulatorja:</strong> moč vgrajenega polnilca akumulatorjev je določena z napetostjo, ki je lahko 230 V (enofazna) ali 400 V (trifazna) in polnilnim tokom (npr. 10 A, 16 A , 24 A, 32 A itd.) In se giblje od 2,3 kW (počasno polnjenje AC prek kabla z domačim vtičem) do 50kW +  (hitro polnjenje z enosmernim tokom). To določa, kako hitro je mogoče baterijo napolniti.</li>
<li><strong>Polnilni kabel za vozila:</strong> vsako vozilo je združljivo z eno ali dvema polnilnima kabloma, ki sta dobavljeni ob nakupu ali najemu avtomobila. Te se lahko uporabljajo na javnih ali domačih polnilnih postajah.</li>
</ul>
Moč elektro motorja, komfort in podobne reči, pa so nam znane že iz sveta običajnih avtomobilov. Vse te in še kakšne dejavnike je potrebno uskladiti z osebnimi potrebami in navadami.

Pogosto slišimo za različne modele električnih ali hibridnih avtomobilov, zato pojasnimo razliko:

<strong>Popolnoma električna vozila (tako imenovani BEV ali "akumulatorska- baterijska električna vozila")</strong> imajo elektrokemični sistem za shranjevanje energije (po domače-baterijo) kot edini vgrajeni sistem za shranjevanje energije. Eden ali več elektromotorjev ustvarja mehansko moč (nekaj energije se pridobiva z zaviranjem). Polnijo se iz električnega omrežja.

<strong>Hibridna vozila s polnjenjem (tako imenovani PHEV ali "plug-in električna vozila")</strong> imajo oboje: vgrajeno baterijo, ki jo je mogoče polniti tudi iz električnega omrežja, in običajni  motor z notranjim izgorevanjem  (z rezervoarjem za gorivo). Oba motorja zagotavljata mehansko moč (nekaj energije se pridobiva z zaviranjem).

<strong>Običajna hibridna vozila (tako imenovani "Full Hybrid")</strong>, ki imajo tako vgrajeno baterijo, ki pa je  ni mogoče napolniti iz omrežja, kot tudi običajni bencinski motor (z rezervoarjem za gorivo). Motor z notranjim izgorevanjem in elektromotor zagotavljata mehansko moč (nekaj energija se pridobiva z zaviranjem).

Kombinacija fotovoltaike in ostalih obnovljivih oziroma recimo čistih virov za pridobivanje energije z električnimi avtomobili, je s stališča zelene-čiste energije dobrodošla, oziroma lahko rečemo, da sta pridobivanje in odjem oz. poraba  komplementarni.

Res pa je, da ima vsaka država, več ali manj, svoj način, pravila, za tako imenovano samooskrbo z električno energijo. V Sloveniji je uveljavljen tako imenovan "netmetering" mehanizem, ki ima svoje dobre in slabe lastnosti. Lastniki mikro naprav za pridobivanje elektrike- sončnih elektrarn,  to že poznajo, tisti,  ki pa se za to odločate pa svetujemo, da se o tem dobro posvetujete s strokovnjakom pri podjetjih, ki take rešitve implementirajo. Kar nekaj naših partnerjev se ukvarja s tovrstnimi storitvami, zato lahko to uredimo tudi pri nas.

V grobem lahko rečemo, da glede na to da lahko proizvedete z solidno fotovoltaično- sončno elektrarno več elektrike, kot jo v gospodinjstvu porabite, potem je kombinacija z električnim avtomobilom, ki bo eden večjih porabnikov tega vira, za vas dolgoročno cenejša in bolj čista rešitev. <a href="https://www.e-mobilni.eu/kontakt/">Za več informacij nas kontaktirajte.</a>

Polnjenje baterije v električnem avtomobilu je priporočljivo kadarkoli je pač možnost za polnjenje. Ni potrebno baterijo izprazniti pred vnovičnim polnilnim ciklom.

Ni vam treba načrtovati uporabe vozila tako, da se baterija izprazni, preden jo v celoti napolnite. Sodobne litij-ionske baterije, ki so v uporabi v vozilih, se celo bolje obnesejo ob krajših delnih polnitvah. Časi polnjenja so v teh primerih, če baterija ni popolnoma prazna, krajši, saj je treba dopolniti manjšo kapaciteto kot, če je potrebno recimo napolniti sodobno baterijo kapacitete 64kWh od 0 do 100 %.

Več o tem na naši podstrani: <a href="https://www.e-mobilni.eu/napotki-za-polnjenje/">Napotki za polnjenje električnih vozil</a>

Koliko porabi električni avtomobil? Električni avtomobil porabi veliko manj, kot si lahko predstavljate. Poraba (v kWh) je odvisna od vozila samega, od načina vožnje, od trenutnih porabnikov vključenih na vozilu in tudi velikosti akumulatorja. Vozila z zmogljivejšimi baterijami imajo več avtonomije in seveda potrebujejo več energije, da se popolnoma napolnijo. Povprečni električni avtomobili na trgu imajo v povprečju baterije z zmogljivostjo med 25 kWh in100 kWh, Z prevoženo razdaljo v kilometrih z enim polnjenjem med 110 in 500+ km po polni obremenitvi.

<strong>Primer: </strong> Električno vozilo z baterijo 25 kWh ima lahko avtonomijo- doseg približno 160 kilometrov. Potrebno je slabih 7 ure, da se ta baterija popolnoma napolni, če uporabljamo moč 3,7 kW. ( 16A na enofaznem priključku) Teh 25kWh porabljene energije, ki jo je potreboval vaš avto za polnjenje baterije se neposredno prišteje k  običajni porabi električne energije vašega doma po obstoječi tarifi. Zmogljivejša polnilna postaja porabi oziroma dostavi enako količino elektrike vaši bateriji v vozilu, samo vozilo je hitreje napolnjeno in pripravljeno za uporabo.

Pomemben parameter za razumevanje koliko porabi električni avtomobil je razmerje  kWh/ km (kilovatna ura na 100 km), ki ga lahko primerjamo z razmerjem  l/ 100 km (litrov goriva na 100 prevoženih kilometrov), ki prikazuje porabo energije v vozilu. Povprečna poraba električnega avtomobila na trgu je približno 6 do 8 km / kWh oziroma nam bolj domače je cca 12-16 kWh na 100 prevoženih kilometrov, kar je odvisno tudi od voznikovega načina vožnje, prižganih drugih porabnikov kot so klima, gretje, luči itd..

Glede na to da je v Sloveniji na voljo priključitev objektov na trifazno električno napeljavo bi bilo smotrno, da se načrtuje napeljavo s trifaznim priklopom. Čeprav je večina vozil na trgu trenutno izkorišča le enofazno polnjenje, kar se bo v prihodnosti sigurno spremenilo, se s tem izognete ponovnim stroškom ob nakupu novega električnega vozila. Trifazni priključek za postavitev polnilne postaje ni nujen je pa priporočljiv iz več razlogov

Vse JuiceBox polnilne postaje lahko priključite tako  enofazno kot tudi trofazno, torej ne glede na tip električnega priključka se JuiceBox lahko uporabi. Seveda obstajajo tudi modeli JuiceBox JB03 in JB07, ki pa sta zasnovana samo za enofazni priklop. Je pa pri enofaznem priklopu potrebno biti pozoren na obremenitev enofaznega priključka z drugimi porabniki, da se nam ne zgodi, da bi zaradi preobremenitve prišlo do izpada varovalke.

Soglasje za polnilne postaje:

Za postavitev hišne polnilne postaje ni potrebno pridobiti nobenih soglasij, saj se te postaje priključujejo direktno na obstoječe hišno omrežje odjemalca. Zakon o gradnji objektov za enostavne objekte, v kar so razvrščene tudi polnilne postaje, ne zahteva gradbenega in uporabnega dovoljenja.

Stroški priprave so odvisni od vrste napeljave in tudi, ali to delamo na obstoječem ali na novem objektu. Pri novem objektu so stroški priprave relativno nizki, če pa polnilnico planiramo na obstoječem objektu, potem pa je seveda potreben poseg v tak objekt. Tu je treba upoštevati poleg samega električnega kabla in posega v hišno omarico, še kakšna gradbena dela, kot so preboji sten, nadomenta instalacija itd. Več si lahko preberete na naši podstrani: <a href="https://www.e-mobilni.eu/domaca-polnilna-postaja/">Priprava za postavitev domače polnilne postaje</a>

Po trenutnih izkušnjah s strani naših partnerskih podjetij, ki se ukvarjajo z elektroinstalacijami so takšni stroški dela brez materiala cca 200 eur!

Več informacij o kompletni montaži, vključno z naročilom montaže, pa si lahko preberete na podstrani <a href="https://www.e-mobilni.eu/montaza-domace-polnilne-postaje/">Montaža domače polnilne postaje</a>

Včasih bi rekli "od viška ne boli glava" vendar to s stroškovnega vidika vedno ni najbolj racionalno.

Kar smo omenili že večkrat je dejstvo, da trenutno so na trgu vozila, ki izkoriščajo le enofazno polnjenje max do 7,4 kW. čeprav se to z baterijami večjih kapacitet spreminja. Treba je vedeti, da bo električno vozilo največji porabnik električne energije v gospodinjstvu in na eni fazi, ki jo obremenjuje vozilo imamo priklopljene tudi druge večje porabnike, kot so indukcijski štedilnik ali kuhalna plošča, klimatska naprava, toplotna črpalka itd. V tem primeru je treba časovno načrtovati polnjenja in moči polnlnice, kar se seveda z programsko opremo, ki jo nudimo pri naših polnilnih postajah, enostavno pred programira.

Vseeno pa priporočamo uporabo trofazne ga priključka. V Sloveniji so povprečne varovalke na trofaznem priključku 3 x 20 A, verjetno pa je priključna moč, ki jo plačuje gospodinjstvo še nižja.  Da bi se izognili težavam kot so izpad in preobremenjenost priključka-varovalk na enofaznem priključku in zagotovili, da bi vse delovalo takrat, kadar posamezno napravo rabite svetujemo zmogljivost glavnih hišnih varovalk 3 x 25 A.